PREBAVILA

92問 • 2年前

問題一覧

Prebavna cev poteka: meri :

od ust do zadnjika, do 8 m

Plasti prebavne cevi so:

tunica mucosa, tela submucosa, tunica muscularis in tunica adventitia tunica mucosa, tela submucosa, tunica muscularis in tunica serosa

Označi strukture ustne votline:

rima oris,. isthmus faucium. gingiva . lingua

Mejo med ustno votlino in žrelom imenujemo:

isthmus faucium, goltna ožina

Ustne slinavke so:

glandula parotis, glandula submandibularis, glandula sublingualis.

Označi zobne strukture:

radix, corona, dentin, emajl

Označi zobne strukture:

cavum dentis, cement, collum

V zobnici je zob vraščen:

z vezivnim tkivom

Normalno ima odrasel človek naslednje število zob:

Stalne zobe imenujemo:

dentes permanentes

Število mlečnih zob je:

Mlečne zobe sestavljajo na vsaki strani zgoraj in spodaj:

2 sekalca, 2 kočnika, 1 podočnik

Stalne zobe sestavljajo na vsaki strani zgoraj in spodaj:

2 ličnika, 1 podočnik ,2 sekalca ,3 kočniki.

Pri stalnih zobeh opisujemo:

2 dentes incisivi, 3 dentes molares, 1 dens caninus, 2 dentes premolares.

Pri mlečnih zobeh opisujemo:

1 dens caninus, 2 dentes molares, 2 dentes incisivi.

Označi strukture jezika:

tonsilla lingualis, apex, frenulum

Glandula parotis je: Leži

obušesna slinavka, pred zunanjim ušesom in pod njim

Pri obušesni slinavki opisujemo:

5 cm dolgo izvodilo

Izvodilo obušesne slinavke je dolgo: Predre

5 cm, m. buccinator

Izvodilo obušesne slinavke se konča v višini:

drugega zgornjega kočnika

Glandula submandibularis je: LEŽi:

podčeljustna slinavka, medialno od vogala mandibule

Podčeljustna slinavka leži: Njeno izvodilo meri približno:

medialno od vogala spodnje čeljustnice, 4 cm

Izvodilo podčeljustne slinavke se konča:

ob frenulumu jezika

Glandula sublingualis je: Leži

podjezična slinavka, na mišičju ustnega dna

Glavno izvodilo podjezične slinavke se izliva:

ob frenulumu jezika, na istem mestu kot podčeljustna slinavka

Glavno izvodilo podjezične slinavke se izliva:

ob frenulumu jezika, na istem mestu kot podčeljustna slinavka

Isthmus faucium je meja med:

ustno votlino in žrelom

Goltno ožino omejujejo naslednje strukture:

arcus palatoglossus, uvula,Waldeyerjev limfatični obroč.

Tonsilla palatina leži:

v jamici med lokoma arcus palatoglossus in palatopharyngeus

Tonsilla tubaria: Leži

je del Waldeyerjevega obroča, ob faringealnem ustju ušesne troblje

Tonsilla lingualis: Leži

je zgrajena iz limfatičnega tkiva, na korenu jezika

Latinsko ime za žrelnico je: Leži:

tonsilla pharyngea, v nosnem delu žrela

Latinsko ime za žrelo je: Poteka od:

pharynx, baze lobanje do 6. vratnega vretenca

Pharynx meri približno: Prislonjen je na:

12 cm, hrbtenico, prevertebralne mišice

Žrelo delimo na naslednje odseke:

nasopharynx, oropharynx in laringopharynx, epipharynx, mesopharynx in hypopharynx

Nasopharynx je:

sinonim za epipharynx, v zvezi z nosno votlino.

Oropharynx je: Je v zvezi z:

ustni del žrela, ustno votlino prek goltne ožine, ustno votlino prek isthmus faucium.

Laryngopharynx je: Začne se ob:

sinonim za hypopharynx, zgornjem robu poklopca

Hypopharynx se začne ob vhodu v: Konča se ob:

grlo, spodnjem robu prstanastega hrustanca

Laryngopharynx je: Začne se ob:

sinonim za hypopharynx, zgornjem robu poklopca

Hypopharynx se začne ob vhodu v: Konča se ob:

grlo, spodnjem robu prstanastega hrustanca

Žolčna izvodila so:

ductus cysticus, ductus choledochus, ductus hepaticus dex.

Pri žrelu ima mišična plast:

zunanjo krožno plast, notranjo vzdolžno plast, tri ožilke, dve dvigalki

Esophagus

poteka tudi v vratu, je latinsko ime za požiralnik, križa levo sapnico

Požiralnik poteka od:

C6 do Th12

Požiralnik ima: Prva ožina je:

tri ožine, na prehodu žrela v požiralnik.

Sluznico požiralnika pokriva:

večskladni ploščati epitelij

Požiralnik prestopi trebušno prepono skupaj:

z levim freničnim živcem, z vagusom

Mišičje požiralnika je v:

spodnji tretjini gladko, srednji tretjini gladko in prečnoprogasto

Želodec imenujemo:

gaster, ventriculus

Označi strukture želodca:

curvatura major, fundus, incisura angularis

Označi strukture želodca:

cardia, pylorus, antrum

Katera trditev velja za želodec:

v sluznici so areae gastricae, je intraperitonealni organ

V sluznici želodca so:

areae gastricae, vzdolžne gube ob mali krivini, limfatični folikli.

Odseki tankega čreves so:

duodenum, jejunum in ileum

Ileum

je del tankega črevesa, je spodnje tanko črevo, se konča z ileo-cekalnim ustjem

Tanko črevo:

je najdaljši del prebavne cevi, je večinoma intraperitonealni organl njegova sluznica ima resice

Latinsko ime za dvanajstnik je:

duodenum

Duodenum poteka od:

vratarja do duodeno-jejunalnega zavoja

Duodenum leži:

pred hrbtenico, v umbilikalni regiji, večinoma ekstraperitonealno

Za dvanajstnik velja:

je razmeroma negibljiv, objema glavo trebušne slinavke

Za tanko črevo velja:

jejunum zavzema dve proksimalni tretjini, ileum leži tudi v medenici, sluznica jejunuma je bolj nagubana.

Katere strukture ležijo retroperitonealno:

descendentni del dvanajstnika, pancreas

Kateri del kolona leži višje:

vranični zavoj

Katere strukture NISO del želodca:

sphincter Oddii

Kateri organ je križišče med dihalnim in prebavnim sistemom:

pharynx

Požiralnik leži za sapnikom:

povsod, razen v spodnjem prsnem predelu

Del želodca, ki leži višje od kardije, je:

fundus

Najmanj gibljivi del tankega črevesa je:

duodenum

Del pankreasa, ki sega do vranične line, je:

rep, cauda

Koliko izvodil ima trebušna slinavka:

eno ali dve

Appendix vermiformis je del:

cekuma

Kateri del tankega črevesa ima širšo svetlino:

duodenum

Najožji del debelega črevesa je:

rektosigmoidni prehod.

Kateri del tankega črevesa ima največ limfatičnega tkiva:

ileum

Ileum se konča pri:

ileo-cekalni zaklopki

Najširši del debelega črevesa je:

caecum

Debelo črevo sestavljajo:

caecum, analni kanal, colon transversum

Za debelo črevo so značilne:

teniae coli, haustri, appendices epiploicae

Nižje od zaklopke valva ileocecalis leži:

appendix vermiformis,caecum , recessus retrocecalis

Za danko so značilne:

flexurae, stalne prečne gube

Za analni kanal so značilni:

columnae anales, zona haemorrhoidalis

Katera struktura NI serozna mrena:

pia, fascia renalis, tunica adventitia.

Označi plasti serozne mrene:

enoskladni ploščati epitelj, vezivna plast

Bursa omentalis:

leži za želodcem, komunicira s peritonealno votlino prek odprtine, vsebuje serozno tekočino

Organi, ki so v celoti pokriti s potrebušnico, so:

intraperitonealni, relativno gibljivi

Označi organe, ki leže intraperitonealno:

colon sigmoideum, caecum, colon transversum

Označi strukture, ki leže ekstraperitonealno:

sečni mehur, ledvica, trebušna slinavka

Katera trditev NE velja za jetra:

area nuda je pokrita s potrebušnico

Katera trditev velja za visceralno ploskev jeter:

leva brazda ločuje desni reženj od levega, v levi brazdi leži lig. venosum

Skozi porto hepatis vstopajo:

v. portae, a. hepatica propria

Skozi porto hepatis izstopajo:

ductus hepaticus communis

Splošna anatomija

tinka slo · 41問 · 2年前

Splošna anatomija

41問 • 2年前

tinka slo

CELICA

tinka slo · 18問 · 2年前

CELICA

18問 • 2年前

tinka slo

TKIVA

tinka slo · 100問 · 2年前

TKIVA

100問 • 2年前

tinka slo

OKOSTJE

tinka slo · 100問 · 2年前

OKOSTJE

100問 • 2年前

tinka slo

OKOSTJE #2

tinka slo · 39問 · 2年前

OKOSTJE #2

39問 • 2年前

tinka slo

ZVEZE MED KOSTMI

tinka slo · 100問 · 2年前

ZVEZE MED KOSTMI

100問 • 2年前

tinka slo

MIŠIČJE

tinka slo · 100問 · 2年前

MIŠIČJE

100問 • 2年前

tinka slo

MIŠICE 2

tinka slo · 12問 · 2年前

MIŠICE 2

12問 • 2年前

tinka slo

ŽIVCEVJE

tinka slo · 100問 · 2年前

ŽIVCEVJE

100問 • 2年前

tinka slo

ŽIVČEVJE 2

tinka slo · 58問 · 2年前

ŽIVČEVJE 2

58問 • 2年前

tinka slo

ČUTILA

tinka slo · 68問 · 2年前

ČUTILA

68問 • 2年前

tinka slo

OBTOČILA

tinka slo · 100問 · 2年前

OBTOČILA

100問 • 2年前

tinka slo

OBTOČILA 2

tinka slo · 23問 · 2年前

OBTOČILA 2

23問 • 2年前

tinka slo

DIHALA

tinka slo · 79問 · 2年前

DIHALA

79問 • 2年前

tinka slo

test

tinka slo · 100問 · 2年前

test

100問 • 2年前

tinka slo

test 2

tinka slo · 11問 · 2年前

test 2

11問 • 2年前

tinka slo

test

tinka slo · 100問 · 1年前

test

100問 • 1年前

tinka slo

test

tinka slo · 100問 · 1年前

test

100問 • 1年前

tinka slo

問題一覧

Prebavna cev poteka: meri :

od ust do zadnjika, do 8 m

Plasti prebavne cevi so:

tunica mucosa, tela submucosa, tunica muscularis in tunica adventitia tunica mucosa, tela submucosa, tunica muscularis in tunica serosa

Označi strukture ustne votline:

rima oris,. isthmus faucium. gingiva . lingua

Mejo med ustno votlino in žrelom imenujemo:

isthmus faucium, goltna ožina

Ustne slinavke so:

glandula parotis, glandula submandibularis, glandula sublingualis.

Označi zobne strukture:

radix, corona, dentin, emajl

Označi zobne strukture:

cavum dentis, cement, collum

V zobnici je zob vraščen:

z vezivnim tkivom

Normalno ima odrasel človek naslednje število zob:

Stalne zobe imenujemo:

dentes permanentes

Število mlečnih zob je:

Mlečne zobe sestavljajo na vsaki strani zgoraj in spodaj:

2 sekalca, 2 kočnika, 1 podočnik

Stalne zobe sestavljajo na vsaki strani zgoraj in spodaj:

2 ličnika, 1 podočnik ,2 sekalca ,3 kočniki.

Pri stalnih zobeh opisujemo:

2 dentes incisivi, 3 dentes molares, 1 dens caninus, 2 dentes premolares.

Pri mlečnih zobeh opisujemo:

1 dens caninus, 2 dentes molares, 2 dentes incisivi.

Označi strukture jezika:

tonsilla lingualis, apex, frenulum

Glandula parotis je: Leži

obušesna slinavka, pred zunanjim ušesom in pod njim

Pri obušesni slinavki opisujemo:

5 cm dolgo izvodilo

Izvodilo obušesne slinavke je dolgo: Predre

5 cm, m. buccinator

Izvodilo obušesne slinavke se konča v višini:

drugega zgornjega kočnika

Glandula submandibularis je: LEŽi:

podčeljustna slinavka, medialno od vogala mandibule

Podčeljustna slinavka leži: Njeno izvodilo meri približno:

medialno od vogala spodnje čeljustnice, 4 cm

Izvodilo podčeljustne slinavke se konča:

ob frenulumu jezika

Glandula sublingualis je: Leži

podjezična slinavka, na mišičju ustnega dna

Glavno izvodilo podjezične slinavke se izliva:

ob frenulumu jezika, na istem mestu kot podčeljustna slinavka

Glavno izvodilo podjezične slinavke se izliva:

ob frenulumu jezika, na istem mestu kot podčeljustna slinavka

Isthmus faucium je meja med:

ustno votlino in žrelom

Goltno ožino omejujejo naslednje strukture:

arcus palatoglossus, uvula,Waldeyerjev limfatični obroč.

Tonsilla palatina leži:

v jamici med lokoma arcus palatoglossus in palatopharyngeus

Tonsilla tubaria: Leži

je del Waldeyerjevega obroča, ob faringealnem ustju ušesne troblje

Tonsilla lingualis: Leži

je zgrajena iz limfatičnega tkiva, na korenu jezika

Latinsko ime za žrelnico je: Leži:

tonsilla pharyngea, v nosnem delu žrela

Latinsko ime za žrelo je: Poteka od:

pharynx, baze lobanje do 6. vratnega vretenca

Pharynx meri približno: Prislonjen je na:

12 cm, hrbtenico, prevertebralne mišice

Žrelo delimo na naslednje odseke:

nasopharynx, oropharynx in laringopharynx, epipharynx, mesopharynx in hypopharynx

Nasopharynx je:

sinonim za epipharynx, v zvezi z nosno votlino.

Oropharynx je: Je v zvezi z:

ustni del žrela, ustno votlino prek goltne ožine, ustno votlino prek isthmus faucium.

Laryngopharynx je: Začne se ob:

sinonim za hypopharynx, zgornjem robu poklopca

Hypopharynx se začne ob vhodu v: Konča se ob:

grlo, spodnjem robu prstanastega hrustanca

Laryngopharynx je: Začne se ob:

sinonim za hypopharynx, zgornjem robu poklopca

Hypopharynx se začne ob vhodu v: Konča se ob:

grlo, spodnjem robu prstanastega hrustanca

Žolčna izvodila so:

ductus cysticus, ductus choledochus, ductus hepaticus dex.

Pri žrelu ima mišična plast:

zunanjo krožno plast, notranjo vzdolžno plast, tri ožilke, dve dvigalki

Esophagus

poteka tudi v vratu, je latinsko ime za požiralnik, križa levo sapnico

Požiralnik poteka od:

C6 do Th12

Požiralnik ima: Prva ožina je:

tri ožine, na prehodu žrela v požiralnik.

Sluznico požiralnika pokriva:

večskladni ploščati epitelij

Požiralnik prestopi trebušno prepono skupaj:

z levim freničnim živcem, z vagusom

Mišičje požiralnika je v:

spodnji tretjini gladko, srednji tretjini gladko in prečnoprogasto

Želodec imenujemo:

gaster, ventriculus

Označi strukture želodca:

curvatura major, fundus, incisura angularis

Označi strukture želodca:

cardia, pylorus, antrum

Katera trditev velja za želodec:

v sluznici so areae gastricae, je intraperitonealni organ

V sluznici želodca so:

areae gastricae, vzdolžne gube ob mali krivini, limfatični folikli.

Odseki tankega čreves so:

duodenum, jejunum in ileum

Ileum

je del tankega črevesa, je spodnje tanko črevo, se konča z ileo-cekalnim ustjem

Tanko črevo:

je najdaljši del prebavne cevi, je večinoma intraperitonealni organl njegova sluznica ima resice

Latinsko ime za dvanajstnik je:

duodenum

Duodenum poteka od:

vratarja do duodeno-jejunalnega zavoja

Duodenum leži:

pred hrbtenico, v umbilikalni regiji, večinoma ekstraperitonealno

Za dvanajstnik velja:

je razmeroma negibljiv, objema glavo trebušne slinavke

Za tanko črevo velja:

jejunum zavzema dve proksimalni tretjini, ileum leži tudi v medenici, sluznica jejunuma je bolj nagubana.

Katere strukture ležijo retroperitonealno:

descendentni del dvanajstnika, pancreas

Kateri del kolona leži višje:

vranični zavoj

Katere strukture NISO del želodca:

sphincter Oddii

Kateri organ je križišče med dihalnim in prebavnim sistemom:

pharynx

Požiralnik leži za sapnikom:

povsod, razen v spodnjem prsnem predelu

Del želodca, ki leži višje od kardije, je:

fundus

Najmanj gibljivi del tankega črevesa je:

duodenum

Del pankreasa, ki sega do vranične line, je:

rep, cauda

Koliko izvodil ima trebušna slinavka:

eno ali dve

Appendix vermiformis je del:

cekuma

Kateri del tankega črevesa ima širšo svetlino:

duodenum

Najožji del debelega črevesa je:

rektosigmoidni prehod.

Kateri del tankega črevesa ima največ limfatičnega tkiva:

ileum

Ileum se konča pri:

ileo-cekalni zaklopki

Najširši del debelega črevesa je:

caecum

Debelo črevo sestavljajo:

caecum, analni kanal, colon transversum

Za debelo črevo so značilne:

teniae coli, haustri, appendices epiploicae

Nižje od zaklopke valva ileocecalis leži:

appendix vermiformis,caecum , recessus retrocecalis

Za danko so značilne:

flexurae, stalne prečne gube

Za analni kanal so značilni:

columnae anales, zona haemorrhoidalis

Katera struktura NI serozna mrena:

pia, fascia renalis, tunica adventitia.

Označi plasti serozne mrene:

enoskladni ploščati epitelj, vezivna plast

Bursa omentalis:

leži za želodcem, komunicira s peritonealno votlino prek odprtine, vsebuje serozno tekočino

Organi, ki so v celoti pokriti s potrebušnico, so:

intraperitonealni, relativno gibljivi

Označi organe, ki leže intraperitonealno:

colon sigmoideum, caecum, colon transversum

Označi strukture, ki leže ekstraperitonealno:

sečni mehur, ledvica, trebušna slinavka

Katera trditev NE velja za jetra:

area nuda je pokrita s potrebušnico

Katera trditev velja za visceralno ploskev jeter:

leva brazda ločuje desni reženj od levega, v levi brazdi leži lig. venosum

Skozi porto hepatis vstopajo:

v. portae, a. hepatica propria

Skozi porto hepatis izstopajo:

ductus hepaticus communis