ŽIVCEVJE

通報

問題一覧

Centralno živčevje tvori:

cerebrum, cerebellum, truncus cerebri in medulla spinalis

Periferno živčevje tvori:

12 parov možganskih živcev in 31 parov hrbtenjačnih živcev.

Hrbtenjača sega pri odraslem od:

zatilnice do 2. ledvenega vretenca

Označi strukture hrbtenjače:

conus medullaris, substantia alba, funiculus anterior.

Označi strukture hrbtenjače:

cornu anterius, cornu posterius, canalis centralis

Substantia grisea v hrbtenjači:

je pretežno iz teles živčnih celic, leži v notranjosti, ima na prečnem prerezu obliko črke H

Substantia alba v hrbtenjači:

leži na površini, tvori svežnje, funiculus anterior, posterior in lateralis, je zgrajena iz nemieliniziranih aksonov.

Celice v sprednjem rogu hrbtenjače so predvsem:

multipolarne

Truncus cerebri:

je zgrajen iz treh delov, je najbolj podoben hrbtenjači

Označi strukture možganskega debla:

oliva, mesencephalon, fossa rhomboidea, piramida

Označi strukture možganskega debla:

rombasta jama, jedra sive substance

Medulla oblongata je:

podaljšana hrbtenjača, kavdalni del možganskega debla

Za podaljšano hrbtenjačo je značilno da:

je po zgradbi najbolj podobna hrbtenjači, tvori dno četrtega možganskega prekata.

Siva substanca v možganskem deblu:

leži v notranjosti, je razdeljena v simetrična jedra

Bela substanca v možganskem deblu:

povezuje možgansko deblo z malimi in velikimi možgani, povezuje možgansko deblo s hrbtenjačo, je pretežno na površini

Fossa rhomboidea je:

dno četrtega možganskega prekata

Mali možgani ležijo: Imajo:

v zadajšnji lobanjski kotanji, sivo substanco na površini in v notranjosti, belo pa v notranjosti.

Označi strukture malih možganov:

vermis, arbor vitae

Mali možgani:

so udeleženi pri vzdrževanju telesnega ravnotežja, uravnavajo gibe

Označi strukture velikih možganov:

telencephalon, diencephalon, insula

Thalamus

leži v steni tretjega prekata, je predvsem relejno jedro za aferentne proge.

Thalamus je zgrajen pretežno iz: Leži v:

sive substance, diencefalonu

Hypothalamus leži:

pod talamusom, na dnu tretjega možganskega prekata

Označi strukture hipotalamusa:

tuber cinereum, infundibulum, corpora mamillaria.

Hypothalamus

spodbuja izločanje hormonov adenohipofize, je najvišji nivo vegetativnega živčevja.

Hypothalamus ima naslednje funkcije:

sodeluje pri uravnavanju telesne temperature

Češarika je del: Žleza je:

epitalamusa, endokrina

Insula leži:

med temporalnim, frontalnim in parietalnim režnjem

V velikih možganih je siva substanca: Pripada ji:

na površini in v notranjosti. corpus striatum

Katere trditve veljajo za simpatikus:

izvira iz lateralnega roga sive substance hrbtenjače, preganglionarno nitje se lahko konča v prevertebralnih ganglijih, eden od njegovih pleksusov je plexus coeliacus

Glavna skupina jeder bazalnih ganglijev je:

progasto telo.

Progasto telo sestavljajo:

lečasto jedro, repato jedro, putamen

Katere trditve veljajo za parasimpatikus:

ima dolge preganglionarne nevrone

Lečasto jedro delimo na:

zunanji del - putamen in notranji del - globus pallidus

Za komisurno nitje je značilno, da povezuje:

levo in desno hemisfero

Največji del komisurnega nitja je:

corpus callosum

Asociacijsko nitje povezuje:

različne predele in režnje znotraj ene hemisfere

Projekcijsko nitje povezuje:

možgansko skorjo z možganskim deblom in hrbtenjačo

Capsula interna poteka med:

talamusom, repatim jedrom in lečastim jedrom

Capsula interna se proti skorji razpre kot:

corona radiata

Aferentne proge: K njim štejemo:

so ascendentne proge, optično progo

Pri aferentnih progah je periferni nevron: Poteka iz:

prvi člen, receptorja v hrbtenjačo ali možgansko deblo.

Pri aferentnih progah je centralni nevron: Poteka iz:

drugi člen, hrbtenjače ali možganskega debla do talamusa

Pri aferentnih progah je kortikalni nevron:

tretji člen, talamusa v skorjo velikih možganov.

Proge splošne somatske senzibilnosti prevajajo občutek:

dotika, mraza, toplote

Eferentne proge: Ene od njih so:

so descendentne, tractus corticospinalis,. piramidni sistem.

Označi strukture skozi katere poteka prvi člen piramidne proge:

pons

Piramidna proga: Sestavljajo jo:

poteka skozi piramido, poteka skozi žarkasto nitje, corona radiata, se imenuje tractus corticospinalis, dva člena

Katere strukture so v zvezi s piramidno progo:

motorični korteks velikih možganov, corona radiata, motorična dekusacija

Katere strukture so značilne za simpatični sistem:

truncus sympathicus, nn. splanchnici

Število možganskih prekatov je:

štiri

V velikih možganih so: Med njimi:

trije možganski prekati, sta dva v levi in desni hemisferi in eden v diencefalonu.

Četrti prekat leži:

med malimi možgani in možganskim deblom

Možgansko tekočino izloča: Resorbira se:

horoidni pletež, prek arahnoidnih granulacij.

Tretji možganski prekat: Prehaja v četrti prekat prek:

meji na talamus, aquaeductus cerebri

Dura mater je: Njen notranji list sega do:

zgrajena iz čvrstega veziva, drugega sakralnega vretenca

Epiduralni prostor leži med: V njem:

obema listoma dure, so venski sinusi.

Arachnoidea je: Sega do:

zgrajena iz rahlega veziva, drugega sakralnega vretenca

Pia mater je. Sega do:

notranja možganska ovojnica, drugega lumbalnega vretenca.

Subarahnoidni prostor leži med:

pio in arahnoideo, je možganski likvor

Lumbalna cisterna je: Sega od:

v subarahnoidnem prostoru, drugega lumbalnega do drugega sakralnega vretenca.

Možganski živci so:

motorični, senzorični in mešani

Možganski živci:

razen prvih dveh izhajajo vsi iz možganskega debla.

Možganskih živcev je: Njihova motorična jedra ležijo:

Vohalni živec je:

senzorični, poteka skozi kribrozno lamino sitke.

Vidni živec je:

n opticus, drugi možganski živec.

N. opticus zapušča zrklo:

medialno od optične osi, na slepi pegi, ob papili

Chiasma opticum:

leži pred turškim sedlom, leži pred hipofizo, v njej se nitje optičnega živca delno križa

Pri optični kiazmi:

nitje temporalne polovice mrežnice ostane na isti strani, nitje nazalne polovice mrežnice prestopi na drugo stran

Optično nitje, od kiazme do talamusa se imenuje:

tractus opticus

N. oculomotorius je:

motorični, vegetativni,

N. trochlearis je: Oživčuje

četrti možganski živec, m. obliquus superior

N. abducens:

oživčuje mišico, ki zrklo abducira.

Trivejni živec je: Oživčuje:

mešan živec, m. masseter, očesno veznico

Senzorični del trivejnega živca se razdeli na:

n. ophtalmicus, n. maxillaris in n. mandibularis

Motorični del živca n. trigeminus oživčuje:

vse žvečne mišice

Senzorični del trivejnega živca:

je močnejši del

N. mandibularis oživčuje:

kožo zunanjega sluhovoda, spodnje zobe

N. ophthalmicus oživčuje:

očesno veznico, kožo nad očesno režo, roženico

N. maxillaris oživčuje:

področje kože med očesno in ustno režo, zgornje zobe.

N. facialis: Oskrbuje

je motoričen, obrazne mišice in platizmo

Obrazni živec poteka skozi:

piramido senčnice, obušesno slinavko.

N. intermedius:

senzorično oživčuje sprednji del jezika, del nitja imenujemo chorda tympani.

N. statoacusticus

je osmi možganski žive, je senzoričen

N. glossopharyngeus:

ima parasimpatično nitje za obušesno slinavko, motorično oskrbuje mišice žrela.

N. glossopharyngeus je:

vegetativni, mešan.

Veja devetega možganskega živca:

vodi iz baroreceptorjev

N. vagus je:

najdaljši možganski živec

N. vagus je sinonim: Njegov večji del je:

za parasimpatikus, vegetativni

Klatež je:

deseti možganski živec

Veja vagusa je:

n. laryngeus recurrens

N. vagus oživčuje:

žleze dihal, trebušno slinavko, nadlevični žlezi.

Deseti možganski živec oskrbuje:

mišice grla, gladko mišičje dihal.

V trebušni votlini n. vagus oživčuje:

želodec, dvanajstnik, proksimalno tretjino debelega črevesa

Organi, ki jih vagus NE oživčuje, so:

sečevod, moda

Enajsti možganski živec je:

n. accessorius

N. accessorius oskrbuje:

m. sternocleidomastoideus, m. trapezius

Dvanajsti možganski živec je:

motoričen

N. hypoglossus oskrbuje:

zunanje mišice jezika, notranje mišice jezika.

100

Del kože, ki ga oživčuje par spinalnih živcev, je:

dermatom

Splošna anatomija

tinka slo · 41問 · 2年前

Splošna anatomija

41問 • 2年前

CELICA

tinka slo · 18問 · 2年前

CELICA

18問 • 2年前

TKIVA

TKIVA

OKOSTJE

OKOSTJE

OKOSTJE #2

tinka slo · 39問 · 2年前

OKOSTJE #2

39問 • 2年前

ZVEZE MED KOSTMI

ZVEZE MED KOSTMI

MIŠIČJE

MIŠIČJE

MIŠICE 2

tinka slo · 12問 · 2年前

MIŠICE 2

12問 • 2年前

ŽIVČEVJE 2

tinka slo · 58問 · 2年前

ŽIVČEVJE 2

58問 • 2年前

ČUTILA

tinka slo · 68問 · 2年前

ČUTILA

68問 • 2年前

PREBAVILA

tinka slo · 92問 · 2年前

PREBAVILA

92問 • 2年前

OBTOČILA

OBTOČILA

OBTOČILA 2

tinka slo · 23問 · 2年前

OBTOČILA 2

23問 • 2年前

DIHALA

tinka slo · 79問 · 2年前

DIHALA

79問 • 2年前

test

test

test 2

tinka slo · 11問 · 2年前

test 2

11問 • 2年前

test

tinka slo · 100問 · 1年前

test

100問 • 1年前

test

tinka slo · 100問 · 1年前

test

100問 • 1年前