TKIVA

通報

問題一覧

Tkiva sestavljajo:

skupina enakih celic z enako funkcijo ter medceličnina

Razlikujemo več vrst tkiv:

epitelijsko, vezivno, oporno, mišično in živčno

Za epitelij je značilno, da:

sestavlja žlezni parenhim, lahko nastane iz srednjega kličnega lista.

Za epitelij je značilno, da:

je zgrajen iz celic in medceličnine, pokriva zunanje in notranje površine telesa, in lahko nastane iz ektoderma

Prehodni epitelij :

je večvrstni visokoprizmatski epitelij, se lahko prilagodi prostornini organa

Epitelij, ki ima izrazito zaščitno funkcijo:

je večskladni, se hitro obnavlja, je značilen za kožo

Enoskladni ploščati epitelij je značilen za:

plevro, se hitro obnavlja, je značilen za kožo

Enoskladni ploščati epitelij je značilen za:

plevro, peritonej, perikardij

Eksokrine žleze:

izločajo svoje produkte na prosto, imajo izvodila

Mezotelij

A. lahko nastane iz mezoderma B. je enoskladni ploščati epitelij C. obdaja serozne votline D. je prepusten v obeh smeri

Serozna tekočina:

nima celic, se nahaja v seroznih votlinah v manjši količini

Fibroblasti

so glavne celice v vezivnem tkivu ,sintetizirajo kolagen, sintetizirajo kisle mukopolisaharide

Fibroblasti sintetizirajo

hialuronsko kislino, elastična vlakna, retikulinska vlakna

Fibroblasti sintetizirajo:

neoblikovano medceličnino

Mezenhim

nastane tudi iz ektoderma, ga najdemo samo pri plodu , je mrežje zvezdastih celic , je matično tkivo za vse vrste veziva.

Zdrizovina :

je podobna mezenhimu

Kje najdemo zdrizovino :

popkovnici

Retikularno vezivo

tvori ogrodje krvotvornih organov, sestoji iz retikulumskih celic in retikulinskih vlaken

Maščobno tkivo:

A. je vrsta vezivnega tkiva B. predstavlja do 20% ali več telesne teže odraslega človeka C. je termični izolator D. je pomemben rezervoar za energijo E. nadomešča involvirano tkivo.

Maščobne celice so številne v:

hipodermisu, paratiroidnih žlezah, v rumenem kostnem mozgu.

Celice rumenega maščobnega veziva odraslega človeka:

vsebujejo obilo maščobe v obliki ene velike kaplje, imajo jedro ob citoplazemski membrani

Celice rjavega maščobnega veziva:

vsebujejo obilo maščobe v obliki številnih kapljic, so pri fetusu so pri novorojenčku vsebujejo več mitohondrijev.

Kolagenska vlakna so v:

medceličnini vezivnega tkiva, kostnem mozgu

Kolagen je v:

kitah, vezeh

Elastin je pomembna struktura v:

koži, žilah, vezivnem tkivu

Retikulinska vlakna so številna v:

vranici, bezgavkah, jetrih

Rahlo vezivo vsebuje:

veliko celic, fiksne in mobilne celice

Fiksne celice v vezivnem tkivu so:

fibroblasti, fibrociti, maščobne celice

Mobilne celice v vezivnem tkivu so:

monociti, limfociti, plazmatke

Čvrsto vezivo najdemo v:

vezeh, dermisu, beločnici

Aponevroze so:

kite ploščatih mišic, zgrajene iz čvrstega veziva.

Ligamenti (vezi):

vežejo kost s kostjo, lahko vsebujejo mnogo elastina, so iz čvrstega veziva.

Oporna tkiva nastanejo iz:

mezenhima

Oporna tkiva so:

hrustančevina, cement, kostnina

Medceličnina hialinega hrustanca vsebuje:

kolagenska vlakna, keratansulfat, hondroitinsulfat

Vloga hialinega hrustanca:

pri embriju je osnova za nastanek dolge kosti, omogoča rast dolge kosti v dolžino

Sklepni hrustanec:

še hrani z difuzijo iz krvnih žil, se hrani iz sinovije

Elastični hrustanec:

je makroskopsko rumene barve, ga najdemo v uhlju, ga najdemo v malih hrustancih grla.

Medceličnina elastičnega hrustanca vsebuje:

elastična vlakna, kolagenska vlakna, hondroitinsulfat.

Vezivni hrustanec najdemo v:

simfizi, medvretenčni ploščici

V medceličnini vezivnega hrustanca najdemo:

čvrsto vezivo, kolagenska vlakna

Medvretenčna ploščica vsebuje:

anulus pulposus, nucleus fibrosus, vezivni hrustanec

Simfiza vsebuje

vezivni hrustanec

Osnovna enota urejene kostnine je:

osteon

Dolge kosti:

nastanejo z enhondralno osifikacijo, začnejo nastajati v sedmem prenatalnem tednu

Ploščate kosti:

nastanejo z vezivno osifikacijo, začnejo nastajati v šestem prenatalnem tednu

Diploo najdemo v:

ploščatih lobanjskih kosteh

Diploa je:

spongioza

Osteon:

najdemo v urejeni kostnini, ima centralno Haversov kanal

Koncentrične lamele najdemo v:

urejeni kostnini

Osifikacija pri embriju poteka v:

hialini hrustančevini ,mvezivnem tkivu

Volkmannovi kanali:

povezujejo Haversove kanale, vsebujejo žile, so urejeni v kostni

Haversovi kanali:

ležijo centralno v osteonu, okoli njih so koncentrične lamele

Enhondralna osifikacija:

je značilna za rast dolge kosti, poteka v rastnem hrustancu

Dolga kost raste v dolžino zaradi:

razmnoževanja celic v rastnem hrustancu

Kost raste v širino zaradi:

aktivnosti pod pokostnico

Dolga kost raste v širino zaradi:

aktivnosti pokostnice, razgradnje kostnine.

V dolgi kosti se primarno jedro osifikacije razvije v:

diazifi

V dolgi kosti se sekundarno jedro osifikacije razvije v:

epifizi

Pri razgradnji kostnine sodelujejo:

samo osteoklasti

Pokostnica

odeva zunanjo površino kosti in mozgovno votlino, se nadaljuje kot fibrozni list sklepne ovojnice

Rdeči kostni mozeg:

je krvotvorni organ, je pri odraslem samo v ploščatih kosteh

Rastni hrustanec zakosteni:

po puberteti, kost ne raste več v dolžino.

V širino dolga kost raste:

z apozicijo, s perihondralno osifikacijo

Gladko mišičje leži:

v steni žil, v steni želodca, vegetativnega živćevja

Gladko mišičje najdemo:

v steni sečnega mehurja, v steni žil

Celica gladkega mišičja ima:

samo eno jedro, jedro, ki je centralno ležeče

Celica gladkega mišičja:

vsebuje aktin, miozin in tropomiozin, je vretenasta

Katere celice so večjedrne:

osteoklasti, celice skeletnega mišičja, celice velikanke.

Skeletno mišičje leži v:

zunanjih očesnih mišicah, mimičnih mišicah, zunanjem sfinktru anusa.

Za skeletno mišično celico velja:

ima sarkoplazmo, imenujemo jo mišično vlakno, 30 cm

V sarkoplazmi skeletne mišične celice najdemo:

sarkosome, miofibrile

Rdeča skeletna vlakna imajo glede na bela skeletna vlakna več: in krčijo se ?

mioglobina, sarkosomov, krvnih žil.

V sarkoplazmi skeletne mišične celice najdemo:

A. mioglobin B. glikogen C. sarkoplazemski retikulum D. aktin E. številna jedra.

Miozin je:

debeli miofilament , v anizotropnem pasu

Aktin je:

tanki miofilamenti, v anizotropnem in izotropnem pasu

Srčna mišična celica:

je avtonomna, je prećnoprogasta, ima centralno ležeče jedro, ima stopničasto oblikovane stičnice

Srčna mišična celica:

A. je avtonomna B. je prečnoprogasta C. ima centralno ležeče jedro D. ima stopničasto oblikovane stičnice

Prevodno srčno mišičje se od delovnega razlikuje po tem, da vlakna:

vsebujejo več glikogena, ovija več veziva

Prevodno srčno mišičje sestavljajo:

Purkynejeva vlakna, atrioventrikularni vozel, Hisov snop

Celice sinoatrialnega vozla so:

posebne mišične celice, obdane z gosto mrežo veziva.

Srčne zaklopke so zgrajene iz:

endokardija

Sarkomera je osnovna gradbena enota med:

dvema črtama Z

V pasu I sarkomere

so samo tanki miofilamenti, je črta Z.

V pasu A sarkomere:

so debeli in tanki miofilamenti

Za nevron je značilno:

sprejemanje dražljaja, prevajanje držljaja, ima podaljške

Za axone velja: prevajajo vzburjenje :

so odrastki nevrona, praviloma so daljši kot dendriti, stran od perikariona

Axoni prevajajo vzburjenje do:

žlezne celice, mišične celice, živčne celice

Schwannove celice obdajajo: sintetizirajo :

živćne celice, mielin

Mielin je produkt:

Schwannovih celic

Mielin je:

lipoprotein

Mieliniziran nevrit je

belo vlakno, 120 m/s.

Nemieliniziran nevrit je:

sivo vlakno, 0,5 do 2 m/s

Za celice nevroglije velja:

B. so oporno tkivo C. se lahko razmnožujejo po rojstvu D. hranijo in ščitijo nevron E. so številnejše od nevronov.

Ranvierovi zažetki omogočajo: kje jih najdemo

saltatorno širjenje vzburjenja, hitrejše širjenje vzburjenja, centralnem in perifernem ž.

Psevdounipolarni nevron: kje najdemo

ima en nevrit, ki se kmalu razdeli na dva, v spinalnem gangliju.

Multipolarni nevron: kje najdemo

ima več dendritov, je najbolj navaden tip nevronov, v sprednjem rogu hrbtenjače

Bipolarni nevron je v:

vohalnem epiteliju, mrežnici

Dendriti so: prevajajo vzburjenje

številnejši od aksonov, krajši od aksonov, proti perikarionu

100

Axoni so: prevajajo vzburjenje

so lahko mielinizirani, stran od perikariona.

Splošna anatomija

tinka slo · 41問 · 2年前

Splošna anatomija

41問 • 2年前

CELICA

tinka slo · 18問 · 2年前

CELICA

18問 • 2年前

OKOSTJE

OKOSTJE

OKOSTJE #2

tinka slo · 39問 · 2年前

OKOSTJE #2

39問 • 2年前

ZVEZE MED KOSTMI

ZVEZE MED KOSTMI

MIŠIČJE

MIŠIČJE

MIŠICE 2

tinka slo · 12問 · 2年前

MIŠICE 2

12問 • 2年前

ŽIVCEVJE

ŽIVCEVJE

ŽIVČEVJE 2

tinka slo · 58問 · 2年前

ŽIVČEVJE 2

58問 • 2年前

ČUTILA

tinka slo · 68問 · 2年前

ČUTILA

68問 • 2年前

PREBAVILA

tinka slo · 92問 · 2年前

PREBAVILA

92問 • 2年前

OBTOČILA

OBTOČILA

OBTOČILA 2

tinka slo · 23問 · 2年前

OBTOČILA 2

23問 • 2年前

DIHALA

tinka slo · 79問 · 2年前

DIHALA

79問 • 2年前

test

test

test 2

tinka slo · 11問 · 2年前

test 2

11問 • 2年前

test

tinka slo · 100問 · 1年前

test

100問 • 1年前

test

tinka slo · 100問 · 1年前

test

100問 • 1年前