問題一覧
1
Tkiva sestavljajo:
skupina enakih celic z enako funkcijo ter medceličnina
2
Razlikujemo več vrst tkiv:
epitelijsko, vezivno, oporno, mišično in živčno
3
Za epitelij je značilno, da:
sestavlja žlezni parenhim, lahko nastane iz srednjega kličnega lista.
4
Za epitelij je značilno, da:
je zgrajen iz celic in medceličnine, pokriva zunanje in notranje površine telesa, in lahko nastane iz ektoderma
5
Prehodni epitelij :
je večvrstni visokoprizmatski epitelij, se lahko prilagodi prostornini organa
6
Epitelij, ki ima izrazito zaščitno funkcijo:
je večskladni, se hitro obnavlja, je značilen za kožo
7
Enoskladni ploščati epitelij je značilen za:
plevro, se hitro obnavlja, je značilen za kožo
8
Enoskladni ploščati epitelij je značilen za:
plevro, peritonej, perikardij
9
Eksokrine žleze:
izločajo svoje produkte na prosto, imajo izvodila
10
Mezotelij
A. lahko nastane iz mezoderma B. je enoskladni ploščati epitelij C. obdaja serozne votline D. je prepusten v obeh smeri
11
Serozna tekočina:
nima celic, se nahaja v seroznih votlinah v manjši količini
12
Fibroblasti
so glavne celice v vezivnem tkivu ,sintetizirajo kolagen, sintetizirajo kisle mukopolisaharide
13
Fibroblasti sintetizirajo
hialuronsko kislino, elastična vlakna, retikulinska vlakna
14
Fibroblasti sintetizirajo:
neoblikovano medceličnino
15
Mezenhim
nastane tudi iz ektoderma, ga najdemo samo pri plodu , je mrežje zvezdastih celic , je matično tkivo za vse vrste veziva.
16
Zdrizovina :
je podobna mezenhimu
17
Kje najdemo zdrizovino :
popkovnici
18
Retikularno vezivo
tvori ogrodje krvotvornih organov, sestoji iz retikulumskih celic in retikulinskih vlaken
19
Maščobno tkivo:
A. je vrsta vezivnega tkiva B. predstavlja do 20% ali več telesne teže odraslega človeka C. je termični izolator D. je pomemben rezervoar za energijo E. nadomešča involvirano tkivo.
20
Maščobne celice so številne v:
hipodermisu, paratiroidnih žlezah, v rumenem kostnem mozgu.
21
Celice rumenega maščobnega veziva odraslega človeka:
vsebujejo obilo maščobe v obliki ene velike kaplje, imajo jedro ob citoplazemski membrani
22
Celice rjavega maščobnega veziva:
vsebujejo obilo maščobe v obliki številnih kapljic, so pri fetusu so pri novorojenčku vsebujejo več mitohondrijev.
23
Kolagenska vlakna so v:
medceličnini vezivnega tkiva, kostnem mozgu
24
Kolagen je v:
kitah, vezeh
25
Elastin je pomembna struktura v:
koži, žilah, vezivnem tkivu
26
Retikulinska vlakna so številna v:
vranici, bezgavkah, jetrih
27
Rahlo vezivo vsebuje:
veliko celic, fiksne in mobilne celice
28
Fiksne celice v vezivnem tkivu so:
fibroblasti, fibrociti, maščobne celice
29
Mobilne celice v vezivnem tkivu so:
monociti, limfociti, plazmatke
30
Čvrsto vezivo najdemo v:
vezeh, dermisu, beločnici
31
Aponevroze so:
kite ploščatih mišic, zgrajene iz čvrstega veziva.
32
Ligamenti (vezi):
vežejo kost s kostjo, lahko vsebujejo mnogo elastina, so iz čvrstega veziva.
33
Oporna tkiva nastanejo iz:
mezenhima
34
Oporna tkiva so:
hrustančevina, cement, kostnina
35
Medceličnina hialinega hrustanca vsebuje:
kolagenska vlakna, keratansulfat, hondroitinsulfat
36
Vloga hialinega hrustanca:
pri embriju je osnova za nastanek dolge kosti, omogoča rast dolge kosti v dolžino
37
Sklepni hrustanec:
še hrani z difuzijo iz krvnih žil, se hrani iz sinovije
38
Elastični hrustanec:
je makroskopsko rumene barve, ga najdemo v uhlju, ga najdemo v malih hrustancih grla.
39
Medceličnina elastičnega hrustanca vsebuje:
elastična vlakna, kolagenska vlakna, hondroitinsulfat.
40
Vezivni hrustanec najdemo v:
simfizi, medvretenčni ploščici
41
V medceličnini vezivnega hrustanca najdemo:
čvrsto vezivo, kolagenska vlakna
42
Medvretenčna ploščica vsebuje:
anulus pulposus, nucleus fibrosus, vezivni hrustanec
43
Simfiza vsebuje
vezivni hrustanec
44
Osnovna enota urejene kostnine je:
osteon
45
Dolge kosti:
nastanejo z enhondralno osifikacijo, začnejo nastajati v sedmem prenatalnem tednu
46
Ploščate kosti:
nastanejo z vezivno osifikacijo, začnejo nastajati v šestem prenatalnem tednu
47
Diploo najdemo v:
ploščatih lobanjskih kosteh
48
Diploa je:
spongioza
49
Osteon:
najdemo v urejeni kostnini, ima centralno Haversov kanal
50
Koncentrične lamele najdemo v:
urejeni kostnini
51
Osifikacija pri embriju poteka v:
hialini hrustančevini ,mvezivnem tkivu
52
Volkmannovi kanali:
povezujejo Haversove kanale, vsebujejo žile, so urejeni v kostni
53
Haversovi kanali:
ležijo centralno v osteonu, okoli njih so koncentrične lamele
54
Enhondralna osifikacija:
je značilna za rast dolge kosti, poteka v rastnem hrustancu
55
Dolga kost raste v dolžino zaradi:
razmnoževanja celic v rastnem hrustancu
56
Kost raste v širino zaradi:
aktivnosti pod pokostnico
57
Dolga kost raste v širino zaradi:
aktivnosti pokostnice, razgradnje kostnine.
58
V dolgi kosti se primarno jedro osifikacije razvije v:
diazifi
59
V dolgi kosti se sekundarno jedro osifikacije razvije v:
epifizi
60
Pri razgradnji kostnine sodelujejo:
samo osteoklasti
61
Pokostnica
odeva zunanjo površino kosti in mozgovno votlino, se nadaljuje kot fibrozni list sklepne ovojnice
62
Rdeči kostni mozeg:
je krvotvorni organ, je pri odraslem samo v ploščatih kosteh
63
Rastni hrustanec zakosteni:
po puberteti, kost ne raste več v dolžino.
64
V širino dolga kost raste:
z apozicijo, s perihondralno osifikacijo
65
Gladko mišičje leži:
v steni žil, v steni želodca, vegetativnega živćevja
66
Gladko mišičje najdemo:
v steni sečnega mehurja, v steni žil
67
Celica gladkega mišičja ima:
samo eno jedro, jedro, ki je centralno ležeče
68
Celica gladkega mišičja:
vsebuje aktin, miozin in tropomiozin, je vretenasta
69
Katere celice so večjedrne:
osteoklasti, celice skeletnega mišičja, celice velikanke.
70
Skeletno mišičje leži v:
zunanjih očesnih mišicah, mimičnih mišicah, zunanjem sfinktru anusa.
71
Za skeletno mišično celico velja:
ima sarkoplazmo, imenujemo jo mišično vlakno, 30 cm
72
V sarkoplazmi skeletne mišične celice najdemo:
sarkosome, miofibrile
73
Rdeča skeletna vlakna imajo glede na bela skeletna vlakna več: in krčijo se ?
mioglobina, sarkosomov, krvnih žil.
74
V sarkoplazmi skeletne mišične celice najdemo:
A. mioglobin B. glikogen C. sarkoplazemski retikulum D. aktin E. številna jedra.
75
Miozin je:
debeli miofilament , v anizotropnem pasu
76
Aktin je:
tanki miofilamenti, v anizotropnem in izotropnem pasu
77
Srčna mišična celica:
je avtonomna, je prećnoprogasta, ima centralno ležeče jedro, ima stopničasto oblikovane stičnice
78
Srčna mišična celica:
A. je avtonomna B. je prečnoprogasta C. ima centralno ležeče jedro D. ima stopničasto oblikovane stičnice
79
Prevodno srčno mišičje se od delovnega razlikuje po tem, da vlakna:
vsebujejo več glikogena, ovija več veziva
80
Prevodno srčno mišičje sestavljajo:
Purkynejeva vlakna, atrioventrikularni vozel, Hisov snop
81
Celice sinoatrialnega vozla so:
posebne mišične celice, obdane z gosto mrežo veziva.
82
Srčne zaklopke so zgrajene iz:
endokardija
83
Sarkomera je osnovna gradbena enota med:
dvema črtama Z
84
V pasu I sarkomere
so samo tanki miofilamenti, je črta Z.
85
V pasu A sarkomere:
so debeli in tanki miofilamenti
86
Za nevron je značilno:
sprejemanje dražljaja, prevajanje držljaja, ima podaljške
87
Za axone velja: prevajajo vzburjenje :
so odrastki nevrona, praviloma so daljši kot dendriti, stran od perikariona
88
Axoni prevajajo vzburjenje do:
žlezne celice, mišične celice, živčne celice
89
Schwannove celice obdajajo: sintetizirajo :
živćne celice, mielin
90
Mielin je produkt:
Schwannovih celic
91
Mielin je:
lipoprotein
92
Mieliniziran nevrit je
belo vlakno, 120 m/s.
93
Nemieliniziran nevrit je:
sivo vlakno, 0,5 do 2 m/s
94
Za celice nevroglije velja:
B. so oporno tkivo C. se lahko razmnožujejo po rojstvu D. hranijo in ščitijo nevron E. so številnejše od nevronov.
95
Ranvierovi zažetki omogočajo: kje jih najdemo
saltatorno širjenje vzburjenja, hitrejše širjenje vzburjenja, centralnem in perifernem ž.
96
Psevdounipolarni nevron: kje najdemo
ima en nevrit, ki se kmalu razdeli na dva, v spinalnem gangliju.
97
Multipolarni nevron: kje najdemo
ima več dendritov, je najbolj navaden tip nevronov, v sprednjem rogu hrbtenjače
98
Bipolarni nevron je v:
vohalnem epiteliju, mrežnici
99
Dendriti so: prevajajo vzburjenje
številnejši od aksonov, krajši od aksonov, proti perikarionu
100
Axoni so: prevajajo vzburjenje
so lahko mielinizirani, stran od perikariona.